ko ti ne gre
prav nič kot želiš
in gre vse v maloro
sedeš na bicikel
brez koles
zapelješ se
na strmi breg
prekucneš se
čez mrzlo reko
polno krokodilov
potrgajo ti zadnje dvome
s svojimi ostrimi zobmi
ves opraskan
na smrt izmučen
privlečeš se domov
osvežen
prerojen
pomlajen
in potešen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!