Neumrljive so,
mokre in krotke
besede,
ki se bele
ustavijo pred tabo.
Počepnejo,
da jih po vlažni dlaki
pobožaš
z orokavičenimi željami.
In še hočejo.
Še želijo.
Reka v njih
zbira svoje kaplje,
brez okusa
se ti prelivajo v oči.
V potopljene čolne
skriješ svoje solze,
razgaljeno prozornost dni.
Da se ne morejo ločiti od vode.
Te besede, ki so ljubljenke in tolažnice ... čestitke k pesmi,
Ana
Hvala, draga urednica!!!! Vesela!!!!
PoZDRAV :)
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!