BLASFEMIJA

Naj kompjutor se prižge,

naj ta pesem se začne,

naj pisalo vzame se v roke,

blasfemija se prične,

prične se ob prvi uri,

konča v zadnji,

torej,

muka, apatija, anoreksija,

padec, vzpon in nekaj skal,

a na glavi siva kučma,

pod stopali mrtve kače,

totem,

kripta,

piramida,

a v laseh še blasfemija,

ki se je nekoč začela,

ko sta se pod oknom vzela,

poleg organista in kropilca,

poleg prašnastih klopi,

poleg neke čudne luknje,

kjer blasfemija se rodi,

toda saj se sploh še ni rodila,

mami in očetu,

med seboj sta se pobila,

v vrtincu vseh tajfunov,

preko padanja čez štenge,

pod pobruhano klopjo,

med pomfrijem s soljo,

kjer sem videl lužico,

lužo, lužico krvavo,

ki sem ji potolkel glavo,

na podlagi brez enote,

blasfemije in pohote,

ji smrdelo je iz ust,

skupaj sva šla na dopust,

v neko,

neko,

neko reko,

obiskala sva pokveko,

strgala sva ji obleko,

s padajočega telesa,

ki viselo je z drevesa,

pod katerim se ubija,

se ubija in razbija,

naša slavna blasfemija,

nikdar več in za vse čase,

moramo jo vzeti vase,

našo kislo blasfemijo,

ki prav vsi se ji smejijo.

mladi umetnik

Komentiranje je zaprto!

mladi umetnik
Napisal/a: mladi umetnik

Pesmi

  • 19. 03. 2020 ob 16:08
  • Prebrano 170 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 17.3
  • Število ocen: 1

Zastavica