Drobci stekla v vitražu
izgubijo svojo osupljivo lepoto,
ko brez ovir
padajo.
Zapičeni v meso
naslikajo
novo podobo
svetega Sebastijana.
In takrat
se oblaki razgrnejo
v opomin,
da živimo
in umiramo
hkrati.
In da moramo vedno znova zlepljati svoj vitraž ... čestitke,
Ana
Poslano:
21. 03. 2020 ob 12:22
Spremenjeno:
22. 03. 2020 ob 16:00
Najlepša hvala!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kefir
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!