Rozeta
Drobci stekla v vitražu
izgubijo svojo osupljivo lepoto,
ko brez ovir
padajo.
Zapičeni v meso
naslikajo
novo podobo
svetega Sebastijana.
In takrat
se oblaki razgrnejo
v opomin,
da živimo
in umiramo
hkrati.
In da moramo vedno znova zlepljati svoj vitraž ... čestitke,
Ana
Najlepša hvala!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kefir
- 19. 03. 2020 ob 11:30
- Prebrano 522 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 47.94