Tisoč smrti je
in sto življenj.
Ledbiš nekje tam vmes,
se vetra oprijemaš.
In dókler je tako,
ne veš, če res
življenju, mórda smrti
hipe vzemaš.

Tisoč je življenj
in smrti sto ...
Prav vse močno, zares,
kot gib občutiš.
Se res mudi tako?
Postanki tvoji večni
v medčasju jokajo.
Bonaco slutiš.

Vseh smrti, vseh življenj
v spomin ne vgneteš;
v svoj verz brez ritma
majhne vrivke vpleteš.
Saj sliši te še kdo,
a jadra dalje.
Njegovih sto življenj
strmi v razdalje.

Lidija Brezavšček - kočijaž