OMAMA
Je sploh kje kdo,
ki v glavi nima viharja,
vidi dan brez oblaka,
jutro brez stop znaka?
Je sploh kje kdo,
ki vidi morje brez burje,
hribe brez ujme,
gozd zavit v trnje.
Je sploh mogoče, da kje kdo
noč preživi na travnikih edna.
Vidi sonce jutra,
želi si sreče tega dneva.
Držiš me in ne izpustiš,
radost moja,
hrana vsakdana
moč si moja - omama.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: bova
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!