Preden odidem,
mi z jezikom oblizneš ustnice,
ponudiš svoje ozke boke,
s prsti spleteš ljubke vozle na mojih prsih,
zdrsneš nižje in me dvigneš
v zapeljiv svet čutnih ukan,
a jaz razbijem tvojo pajkovo mrežo,
na ustnice navlečem
puščoben nasmeh jutrišnjega dne,
pustim za seboj tvoj slan okus solz,
kot kazen svojih prevar,
a nekaj lepega ostaja,
skritega v barvi jutranjega poželenja.

Suzana Kavka