Sam sem, 

stojim sam,

sam sedim,

sam klečim,

sam se valjam po tleh,

okrog mene pa se razlega smeh,

smeh tisočerih zamer,

pravijo,

da sem mevža,

čeprav sem junak in heroj,

le za svoja leta malo prevelik,

za smeh,

za zamere,

za spanje in klečanje,

glej,

steno bo treba prebelit,

jaz pa čedalje bolj utrujen in zaspan,

oni pa se smejijo,

meni tudi se smeji,

ko se spravim k postelji,

gledam v steno,

gledam strop,

vse je za prebelit,

tudi sam zaspim,

z menoj belina bela,

jaz, heroj,

malo prevelik,

na velikem jogiju,

malo kasneje potonejo vse zamere,

vidim svojo teto v naročju sina,

ki drži jo nežno za roko,

v glavi pa,

ne vem, 

na glavi top frizurca,

v glavi orgija,

ki mi je lagala,

da orgije ni bilo,

orgije za rojstni dan od moje tete,

vsi,

prav vsi bili so tam,

stene pa so za prebelit,

v temni noči,

v moji glavi,

kjer orgija divja,

teto sinek je poljubil in nato izginil v temno noč,

pod gramofon,

za mikrofon,

teta pa je praznovala,

ob pijači, kumarah in mastni krači,

brez besed so pili,

brez besed se veselili,

brez daril so se obdarovali,

brez ljubezni se ljubili,

brez tablet zaspali,

orgija se je začela,

a le v moji glavi,

bolna ženska na levi je jokala,

da sem bil nesramen,

me je obtoževala,

v svojih solzah zaspanih,

jaz pa,

kot da sem bil nekoč nesramen,

pri nekih italijanih,

kdo ve,

kdaj orgija v moji glavi se začne,

tista cmera pa v sobo gre,

reva sobico zgreši,

leva noga jo boli,

sam ne zmenim se za njo,

saj že spim, smrčim in sanjam skupaj z njo,

mojo orgijo,

ko pa se zbudim,

zavoham sveži kruh,

narezan, črn, topel in hrustljav,

na belem pladnu jutra in noči,

v beli kuhinji,

ki je sploh ni,

odprem oči in se zagledam v odtok,

kjer kuhinjski pribor in teta,

mokrofon in sin,

a v kuhinji spet vse svetlo,

svetli se v moji glavi,

vse drugo je odšlo,

ker pozabil sem,

da v glavi imel sem orgijo,

pozabil sem na sveži kruh,

pozabil na lijak in posteljo,

a brez zamere,

teta je še vedno vsa pijana,

stric vijuga v napačno smer,

tista žena vsa cmerava in vedno znergana,

sam pa brez zamere se smejim,

gledam v strop in se smejim,

strop prebeljen ravnokar,

brez zamere,

to se ve,

a v glavi moji orgija se začne.

mladi umetnik