Zakaj zasajate strah v naše misli
kot porodnico zla, kot mater žalno?
Zakaj porivate nas v svet, kjer kalno
obeša v dni se in nasmehi kisli
se plazijo v meglo že razprodano,
kjer vsak je kupec, sega pač po danem.
Kako naj se borim, kako ostanem,
kar sem, če vse se trudi, da oprano
in sprano vseh lepot deluje glava,
ki polni se z glasovi, kriki zmede,
da nisem več svetloba, tista prava.
Temno se tke, zavija, v past zaprede,
izginja luč in vse tresoče plava
veselje - ki ubeži, se v smeh posede.
… čestitke k "Še", Irena;))) mojih pet točk za umetniški presežek bi z veseljem spremenila v petdeset, če bi bilo to v moji moči;
lp, koni
Hvala, draga Breda. Tvoje besede so veliko priznanje.
saj veš, pri formah - sem zmeraj v dvomih. :D
Ostani zdrava v toplini doma <3
Vau, bravo!!!
Nekaj sem našla, dva škratka na koncu
izginja luč in vse tresoče plava
veselje - ki ubeži, se v smeh posede.
( Vse veselje, ne "vso")
(Posesti se je pa glagol s povratnim zaimkom - ne _ tisto posede ampak tisto se posede)
Najlepša hvala, Lidija
srečno in ostani zdrava
i
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!