Korotanski sonet

Nekdaj lepota deželice naše,

dom gornjim očakom; Slovanov srce,

kri tistih bratov poganja srcu meh, da gre,

nam, ki porod smo te poganske maše.

 

Izpod Samove dežele k Bavarcem

v kremplje svoboda korotanska pade;

podrejena njih hude, tuje vlade,

usoda dana njim, tem krutim klalcem!

 

Borec je, kdor Slovenov zarod bil je;

marsikaj v življenju moral je dati,

nekomu večno izpolnil je želje...

 

Dandanes pa panter ostro tjavdan mlati,

knežji kamen le na centu kaj velja,

hrabri pa že davno žde pod podplati.

culajevic

culajevic

Poslano:
14. 03. 2020 ob 00:10

Po obliki je pesem sonet, pisana v jambskih enajstercih. 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

culajevic
Napisal/a: culajevic

Pesmi

  • 14. 03. 2020 ob 00:09
  • Prebrano 204 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 29.3
  • Število ocen: 1

Zastavica