Zapiskal je.
Črni stroj zaropota po starih tirih,
izginjajoč v tuje dežele,
v krivico in strah.
Skozi temna polja ,
preko sivih gora
vozi smrti naproti.

Čudna je zdaj domovina
od katere se poslavja ,
žalostni obraz vojaka.
Le kam ga vodi?

Poslednji rahel vetrič,
popiha po deželi znani,
v tuji kruti svet.

Poslovi se.
Zazre se skozi zamegljeno okno,
tiho in z radostjo,
po svoji rodni grudi.
Zadnjič.

Avrelius