Korporacizem ali matrica
Vsi v gozdove, pod šotore,
dihat', hodit,' rožce brat',
jesti, kar narava daje
in ničesar več se bat'.
Lovci spet in nabiralci,
brez štacun in bank žvet',
bogatuni bi pomrli -
kaj bi mogli še imet'.
Nič več delat' cele dneve,
polnit' bogataški žep,
brez tega so uboge reve,
stresajo nas v otep.
Zlezimo iz virtuale,
ki za nas je ustvarjena,
kjer navidezno udobje
hrani usta skvarjena.
Ja, lepo je v fotelju
buljiti v tv ekran,
poneumljati se damo,
vsi smo srečni, vsak je sam.
Ja, lepo je kupovati,
kar je treba in kar ni
in zato čim več garati -
materialno nas slepi!
Kaj je sreča, smo pozab'li,
vcepljajo nam vzorec kriv
in vsi sprani, pa vsi verni,
dokler velik brat je živ.
Spet me presenečaš s svojo pesniško raznovrstnostjo! Odlično se mi prilega tale tvoja pomenljiva, ritmična pesem, Poetesa Irena. Z radostjo te prebiram, vsekakor.
En čudovit pomladni dan ti želim,
Sašo
Hvala, Sašo
pravzaprav že desetletja gledam ta svet, ki se zelo hitro spreminja in kljub vsem tehnološkim dosežkom, ne ravno na bolje
lp in ostani zdrav
Odlično, draga Irena.
Če bi le prišli k pameti in si zadali druge, bolj prijazne prioritete za življenje, ne pa samo hlastanje in tekmovanje.
Mogoče prihaja obdobje streznitve ... upam!
Lep dan ti želim, Marija
Hvala, Marija
Včasih me kar ujezi vsa ta lenobna udobnost, ki nas zaziblje v laži, ki jih vidimo kot resnico.
Ostani zdrava! <3
in zdaj je prišlo obdobje streznitve ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 11. 03. 2020 ob 08:25
- Prebrano 601 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 117.6
- Število ocen: 8