V sencah

Ker vem, da nisem prvi,
niti edini in sam,
vem, zakaj so poti pod menoj
uhojene
in vem, da moji čevlji
drsijo po njih,
kot po mrenah jutra
zgolj zato, ker hodijo po krilih stopinj,
ki so se že zaprašile.

 

Lebdim

na spominu korakov, 

ki so si utrli stezice
skozi podrastje
in podrastje jih je pozdravljalo,
kot da bi prvič videlo sonce,
kot bi prvič začutilo njegov topel dih.

 

Sonca mu moj

en sam
komaj slišen odtis na mokri zemlji
ne more dati.

Kefir

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 03. 2020 ob 14:11

Imenitno odstiranje senc, le na začetku vstavi vejico:

Ker vem, da nisem prvi,

lp, Ana

Zastavica

Kefir

Poslano:
14. 03. 2020 ob 16:28

Uf, tale se mi pa skoraj ne bi smela izmuznit. Hvala za opozorilo, popravljeno :)


Lep pozdrav!

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 03. 2020 ob 17:58

Podrastje - podzavest, nezavedno, tisto, kar prinesemo s seboj kot dediščino človeštva ... tudi tako se bere ta tvoja pesem, čestitke,

Ana

Zastavica

Kefir

Poslano:
14. 03. 2020 ob 18:20

Hvala, Ana!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Kefir
Napisal/a: Kefir

Pesmi

  • 10. 03. 2020 ob 20:08
  • Prebrano 661 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 107.59
  • Število ocen: 6

Zastavica