V sencah
Ker vem, da nisem prvi,
niti edini in sam,
vem, zakaj so poti pod menoj
uhojene
in vem, da moji čevlji
drsijo po njih,
kot po mrenah jutra
zgolj zato, ker hodijo po krilih stopinj,
ki so se že zaprašile.
Lebdim
na spominu korakov,
ki so si utrli stezice
skozi podrastje
in podrastje jih je pozdravljalo,
kot da bi prvič videlo sonce,
kot bi prvič začutilo njegov topel dih.
Sonca mu moj
en sam
komaj slišen odtis na mokri zemlji
ne more dati.
Imenitno odstiranje senc, le na začetku vstavi vejico:
Ker vem, da nisem prvi,
lp, Ana
Uf, tale se mi pa skoraj ne bi smela izmuznit. Hvala za opozorilo, popravljeno :)
Lep pozdrav!
Podrastje - podzavest, nezavedno, tisto, kar prinesemo s seboj kot dediščino človeštva ... tudi tako se bere ta tvoja pesem, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kefir
- 10. 03. 2020 ob 20:08
- Prebrano 671 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 107.59
- Število ocen: 6