S prstom se dotikaš
roba mojih hlač.
Nehote, bi dejal.
Venomer, bi rekla jaz.

Skrkaš vase tihoto zidov,
tihoto stropa in stvari,
ki bi me lahko
vsak trenutek zapredle
v svojo otopelost.
Utapljam se v tvojih zgodbah,
tavam po hodnikih,
katere razsvetljuješ
pred menoj.
Veš. Vem.

Diham vate.
Segaš vame.
Trepetava s pajčevino
besednega razkazovanja.
Nastopava izmenjaje.
Razsežje neskončnih slik.

Sapfina krona,
položena na stol med naju ...

Mateja J.Hočevar