Želel bi te opisati
z besedami žalostnih modrecev,
ki sem jih ulovil,
kako te opazujejo
na vetrovnem odru življenja.
Želel bi prebrati tvoje vloge
in najti režiserja,
kostume razmetati,
sceno prevrniti,
najti dekle,
ki vse tekste pozna
in jih skrita šepeta,
čeprav jo včasih nihče ne posluša.
Nemirnih korakov
zapuščam željo,
da te končno razumem.
Samo poklonil se bom,
tebi božanski,
tebi smeli,
tebi ranjeni,
tebi zreli,
tebi Ženski.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miroslav Tičar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!