Moje misli

imajo veliko tišine

iz nje se težko zbudim

iz misli ki počivajo

in od tega sveta

ne pričakujejo

več kot je mir

in roko s katero

se počutim varno

čeprav me kdaj izda

je še vedno

na moji strani neba

in me razume

ko pridejo črni dnevi

in kadar ne zmorem

misliti v živih barvah

ali kadar ne premorem

več energije za ta svet

odmislim žalost

odmislim samoto

in prav počasi se dvignem

in grem naprej

kakor da ni tistega

nesrečnega občutka

ki jemlje srečo

zato te pogosto

primem za roko

in odpotujem vase

in daleč naprej

koder je popolni mir

to je nagrada zame

in pokopljem nemir

IŽ-lev