Na violini časa
neznani godec plete
melodijo mesečevih senc
dimenzije se prepletajo
ko želim določiti svoj doseg
demoni iz kleti bi želeli
ukrasti nasmeh
in po nepotrebnem
rožljajo s kostmi
prav tako so nebogljeni
kot otrok
ki se svoje sence boji
ko me vprašaš
kaj si moja duša želi
ti z iskro v očeh zašepetam
naj mi pižama zopet
po tebi diši.
Pesem mi je všeč, le v drugem delu bi se izognila rimam na i:
...
prav tako so nebogljeni
kot otrok
ki se boji svoje sence boji
ko me vprašaš
kaj si želi moja duša želi
ti z iskro v očeh zašepetam (kliše, nadomesti ga z bolj osebnim izrazom)
naj mi pižama zopet
diši po tebi diši.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miroslav Tičar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!