Prijahal kot krvoločni samuraj

in nečakajoč odgovora

odprl vrata je na stežaj.

Odpihnil ravnotežje in razsodnost mi iz glave

zavihal kotičke ust, do skoraj roba hiše.

Tople so besede se mi usedle v naročje

za sladico povrhu

so bile še šaljive in vesele.

Kako bi se branila duša rosna,

čednega in divjih besed zapeljivca?

A, da bi se ne izdala kako mi utriplje

vse pod kožo,

se umaknem od očarljivca.

Hitro se ogenj vname in sveča pogori,

nič ni kaj ljubko se v temi sam stiskati,

vsakdo to vsaj enkrat v življenju doživi.

Učene besede in kulture bonton

mi krojijo postavo

poleg običajnih šablon.

Verjela sem, da sem pustila pošten odtis

nakar je začel,

z grabežljivimi rokami

po mesenih užitkih hlastati.

Kdo je zdaj kriv za napačen vtis?

raketa