Nocoj bi šla med tiste zrele trave,
kjer čričkov glas še polni nočni mir.
Šla bi in poiskala bi vse tisto cvetje,
ki sva nekoč ga že nabrala jaz in ti.

Nocoj bi šla med tisto zrelo klasje,
ki, kakor vsako leto, spet zori.
In poljubila bi vso zrelo zlato zrnje,
ki sva nekoč ga zasejala jaz in ti.

Nocoj bi šla med gosto, ostro grmovje,
naj rani me, naj koža krvavi!
Šla bi med trnje in med robidovje,
če vedela bi, da me tam čakaš ti.

alineja