DVE MAMI

»Na peronu tri,
prihaja vlak iz smeri …«
Nekdo po zvočniku spregovori.
»Tu čuvaj kufere…« mi majka zagrozi
in odide neznano kam.
Ves obupan ostanem sam.

Poln groze sam s kovčki stojim
na peronu polno čudnih govoric.
Komaj osem pomladi živim
in ne razumem majkinih kapric.

Včeraj majka modro pismo odpre
jokajoče preklinja,
ves čas ko pakira,
babica v šoku nekam zre.
Do večera v hiši ni mira.

Zvečer na vlak me pelje.
Moj Beograd se oddaljuje,
Čuču počasi vso noč melje.
Majka nič ne pojasnjuje…


Nenadoma ženska čudna name kriče;
»Milči, Milči…« z razprtimi rokami,
ker očitno se mene tiče,
zbežim v smeri za mojo (prvo) mami…

Ves zasopel se ji stisnem v krilo:
»Mama, ova žena oće da me uzme…« se mi je izlilo.
»Ona je tvoja mama…« me skoraj je ubilo.

Bil sem odvzet in vrnjen na silo.

S pravo mamo v moj rojstni kraj,
»majka« jezna k babici nazaj.


Dva vlaka, dve mami, dve bolečini.

aco ferenc

Komentiranje je zaprto!

aco ferenc
Napisal/a: aco ferenc

Pesmi

  • 13. 06. 2009 ob 00:08
  • Prebrano 873 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 400
  • Število ocen: 11

Zastavica