Obraza

Razsujem te med mehke trave,

posejem v neskončnost,

kot se ti poseješ vame.

 

Odpelješ me do morja,

zasidraš obalo,

da sploh lahko stojiva

med školjkami

v visoki plimi.

 

Stališče bližine sva.

Ogenj, ki prežge poljub,

preden ga spremeni nazaj v pepel.

 

Iz katere davne gline sva?

Iz katerega pepela?

 

Tvoj

je obraz lune.

Moj

je obraz teme.

ob potoku - Majda Kočar

Luka Benedičič - Mladi Pesnik

urednik

Poslano:
20. 02. 2020 ob 12:36


Pesem o davnini, ki se naseljuje v poznejšem;  mitskem, ki spregovarja skoz vsakdanje;  ljubezenskem, ki poveže eno z drugim. 

Zelo nežna, občutena izvedba zahtevne teme.


Čestitke, 

Luka

  

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
21. 02. 2020 ob 16:24

Hvala, urednik Luka, za lep komentar...podčrtal je nežnost...in nasmeh na obrazih

( pesmi :)

Lep dan,

Majda

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
15. 04. 2020 ob 13:54

OJ, dragi urednik Luka, 

Ana me je opozorila na tvoje branje pesmi Obraza.

...čez ves obraz si mi priklical nasmeh...in ganjenost. Ne le zato, ker jo tako lepo in z občutkom prebereš, ampak, ker si me s tem preprosto razveselil.

Naj ti bo dobro in lepo, naj vate iz kvarčnih bližin in navideznih daljav iz vseh obrazov tega sveta gledajo prijazne oči Življenja!

Lep poZDRAV,

Majda

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

ob potoku - Majda Kočar
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar

Pesmi

  • 20. 02. 2020 ob 09:40
  • Prebrano 379 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 304.04
  • Število ocen: 16

Zastavica