Žalujka
Reka, črna kot noč,
vrba ob njej umira,
sama je na obali,
ne more proč.
Če listi njeni bili bi solze,
jokala bi in s solzami
napolnila bi strugo,
da voda bi čista tekla,
ko se dan predrami.
Reka leze skozi noč,
kot črni mrtvaški prt.
Vrba joče,
dala bi življenje
a čaka jo smrt.
DragoM
Napisal/a: DragoM
Pesmi
- 14. 02. 2020 ob 21:30
- Prebrano 462 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 83.54
