Blaznost

izlije se
zadnja kaplja možganov
na črno plast
nagnitega papirja
oči izskočijo iz jamic zatišja
roke kot ptice spreletavajo nebo
in jezik
otrpne, kot da ga nikoli ni bilo
v telesu nešteto plemen
pleše svoj nori ples
kričeče barve divjih dreves
sučejo noge do nebes
in tam nekje vmes
gnetem se v potu
prav do blaznosti

Silva Langenfus

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 12. 06. 2009 ob 11:26
  • Prebrano 843 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 200
  • Število ocen: 5

Zastavica