Pohajanja
Mimo stemnelih pečin spomina
pohajam do zadnjega krajca
slamnatega nemira.
Loščim vsakokratne glasove.
In pripadajoče tišine.
Z jekleno slino gladim razpoke.
Da bo lično, ko prideš.
kratko in odločno. Pesem z veliko moči na simbolnem nivoju!
Lidija, najlepša hvala.
Zelo me veseli.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 10. 02. 2020 ob 15:47
- Prebrano 612 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 105.3
- Število ocen: 6