Baje se učim, a ko pogledam skozi okno, ne vidim nič drugega kot mir, širni mir, ki se širi po dolini. Verjetno kar najboljši čas za ustvarjanje, izlitje težav na papir.

Končno se počutim sproščeno, kljub težavam. Stres se je končno enakomerno porazdelil po celem telesu. Težišče je spet na pravem mestu. Počutim se lahkotno, a še vedno ne bi zmogla poleteti. Krila so še vedno premajhna. Težave bi jih zlomile.

Najboljše kar lahko storim je, da težave preusmerim vase in pustim krilom mirno rast. Ko bom težave rešila, bom nad seboj zagledala velikanska bela krila z zlato obrobo. Mogoče se bom morala naučiti leteti, a bom vsaj imela vse kar za to potrebujem.

rdeča