Njeni plavi lasje
ki so kristalno sijali
v neki sinji
mistični svetlobi
so valovali
kakor žitno klasje
na ekranu preteklosti .
Ko je tako sama
stopala po betonski poti
in gledala v " naravo "
ki zgradili so jo
nekoč roboti .
Kaj neki je bilo tedaj
v njenih
programiranih mislih ?
Da bi vedela
da nekoč kakor ona
se je sprehajalo
mlado dekle
med cvetočimi polji
na neki daljni
daljni in pretekli zemlji .
Da bi vedela ...
Neka neznana sila
njen pogled
je k zvezdam pritegnila .
V globoko vesolje
je zrlo plavo oko .
V računalniškem centru
se je pokvarilo magnetno polje .
Lijepo opisane nijanse plavoga svijeta,
koji sve više tone u mehanički svijet (pretpostavljam 3960 godine?),
podsjeća me i na to kako plavo nebo nestaje
zato jer nas oprašuju kemtrejlom...
Da, pretvaraju nas polako u robote (psihičke i fizičke),
radi se na hibridima čovjeka i robota,
a počelo je i ljudsko čipiranje (žig zvijeri iz Biblije)...
Proročanska pjesma,
ali se nadam da će naše nebo i dalje biti plavo kao što je sada, čak i plavlje!
Čestitke Drago,
LPI
Hvala Ivane,tako je,i ja se nadam,da će budučnost biti bolja no sadašnjost.
I naše djece radi.
LPD
zelo všeč
lahko se nam kaj hitro zgodi, še prej kot 3960, na pravi poti smo
morda obstaja planet, kjer se je že zgodilo
ali pa smo že programirani in nam je inženir pustil med vsemi datotekami čip, ki omogoča kanček svobodnih odločitev
kaj ni bilo vse vtisnjeno že v tisto pra piko, iz katere je vse zraslo
lep pozdrav
i
Hvala Irena!
Čas prinaša in odnaša!
Lepo nedeljo ti želim!
Drago
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!