SAM
Naj očara me s pogledom svojim,
in hrepenenje ponovno mi vzbudi,
deležen naj bom njenih ustnic
ko blodil bom, iskal v megli,
čakal bom v noči mračni in jutru rosnem,
pogled tja daleč segel bo,
in telo drhtelo po dotiku njenem,
nemo s prošnjo v srcu pustem bo,
žal mi ni čakanja, dan vsak brez nje je tuj,
ko čutim v spominu svojem,
kako jo vzamem mehko, voljno,
nikoli več zdaj vem, zato pogrešam jo še bolj.
urednica
Poslano:
07. 02. 2020 ob 13:49
Spremenjeno:
07. 02. 2020 ob 13:51
Suzana, tale pesem me je nagovorila, ker ima fajn zasnovo za eno tako rimano, ritmično in tudi metrično brezhibno postavljeno baladico --- samo par popravkov, pa bi bilo ... Ne zameri, če sem se malo poigrala, spodaj je moj predlog metrične dodelave:
prej
Naj očara me s pogledom svojim,
in hrepenenje ponovno mi vzbudi,
deležen naj bom njenih ustnic
ko blodil bom, iskal v megli,
čakal bom v noči mračni in jutru rosnem,
pogled tja daleč segel bo,
in telo drhtelo po dotiku njenem,
nemo s prošnjo v srcu pustem bo,
žal mi ni čakanja, dan vsak brez nje je tuj,
ko čutim v spominu svojem,
kako jo vzamem mehko, voljno,
nikoli več zdaj vem, zato pogrešam jo še bolj.
Očara naj me zdaj s pogledom svojim,
in spet naj hrepenenje mi vzbudi,
deležen naj bom njenih ustnic,
ko blodil sam bom in iskal v megli,
jo v noči čakal bom in v jutru rosnem,
pogled tja daleč, onkraj segel bo,
telo drhtelo po dotiku njenem,
nemelo bo srce izpraznjeno ...
Mi ni čakanja žal, tuj dan brez nje je,
ko jo v spominu čutim, ljubljeno,
kako jo vzamem mehko, tiho, voljno ...
Nikoli več! Zato še bolj pogrešam jo.
Tudi mene je ta tvoja pesem navdušila, Suzana! :-) In ko ji je urednica Lidija nekoliko popravila metriko in ritem, pa živahneje in brez zatikov žuborijo stihi ...
S pozdravi,
Sašo
Me veseli, da vama je všeč, vendar če jo popravim, to več ni moja pesem
Tudi ok;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 07. 02. 2020 ob 11:51
- Prebrano 410 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 43.4
- Število ocen: 3