
Naj očara me s pogledom svojim,
in hrepenenje ponovno mi vzbudi,
deležen naj bom njenih ustnic
ko blodil bom, iskal v megli,
čakal bom v noči mračni in jutru rosnem,
pogled tja daleč segel bo,
in telo drhtelo po dotiku njenem,
nemo s prošnjo v srcu pustem bo,
žal mi ni čakanja, dan vsak brez nje je tuj,
ko čutim v spominu svojem,
kako jo vzamem mehko, voljno,
nikoli več zdaj vem, zato pogrešam jo še bolj.
Suzana, tale pesem me je nagovorila, ker ima fajn zasnovo za eno tako rimano, ritmično in tudi metrično brezhibno postavljeno baladico --- samo par popravkov, pa bi bilo ... Ne zameri, če sem se malo poigrala, spodaj je moj predlog metrične dodelave:
prej
Naj očara me s pogledom svojim,
in hrepenenje ponovno mi vzbudi,
deležen naj bom njenih ustnic
ko blodil bom, iskal v megli,
čakal bom v noči mračni in jutru rosnem,
pogled tja daleč segel bo,
in telo drhtelo po dotiku njenem,
nemo s prošnjo v srcu pustem bo,
žal mi ni čakanja, dan vsak brez nje je tuj,
ko čutim v spominu svojem,
kako jo vzamem mehko, voljno,
nikoli več zdaj vem, zato pogrešam jo še bolj.
Očara naj me zdaj s pogledom svojim,
in spet naj hrepenenje mi vzbudi,
deležen naj bom njenih ustnic,
ko blodil sam bom in iskal v megli,
jo v noči čakal bom in v jutru rosnem,
pogled tja daleč, onkraj segel bo,
telo drhtelo po dotiku njenem,
nemelo bo srce izpraznjeno ...
Mi ni čakanja žal, tuj dan brez nje je,
ko jo v spominu čutim, ljubljeno,
kako jo vzamem mehko, tiho, voljno ...
Nikoli več! Zato še bolj pogrešam jo.
Tudi mene je ta tvoja pesem navdušila, Suzana! :-) In ko ji je urednica Lidija nekoliko popravila metriko in ritem, pa živahneje in brez zatikov žuborijo stihi ...
S pozdravi,
Sašo
Me veseli, da vama je všeč, vendar če jo popravim, to več ni moja pesem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!