ko pogledam
v oči
včasih čutim
odprta pljuča
in jasno nebo

svež veter
konja in morje
slišim leva
diham razpete
roke
in modrost
v veličje smrti

včasih čutim
medeninasto
pahljačo
dobrohotnost
suho mivko
in mokro vodo

včasih piham
ogenj
da bolj gori
včasih ljubim
vodo in v strahu
se sprašujem
kdaj bo dan
ko me pogasi

včasih čutim
osamljene ljudi
čutim njihove
stisnjene prste
nevidne vrstice
in njihovo bolečino

včasih čutim
tudi to
da čutim
veliko preveč

ivan z