Na cesti

srečam tujca

brez pozdrava

grem mimo

da si ne zmotiva mira

ki ga imava v sebi

in doma je tišina

ne rečem preveč besed

da ne zmotim tišine

soživečega

na hodniku

grem mimo

ni pomembno

ali je pes ali človek

sosed sosedu je mejak

to bo tukaj držalo

a tudi v parku se sproščam

brez pogovora s tistimi

ki sedijo na sosednji klopci

ni besede ki bi zmotila

misli ki se pomirjajo

ničesar ne tvegam

s tišino

tako so me naučili

že od majhnega

potrebna je moč

da se postaviš zase

da pokažeš ljudem

kje je tvoj mir

ki si ga ne pustiš

zmotiti

tako minevajo dnevi

in leta

in ko mine življenje

se soljudje pogovarjajo

ja, tega ali to

pa poznam z ulice

in še dodajajo

različne zgodbe

čeprav v resnici

ne vedo ničesar

razen kar so strici

in tete povedali.

Grem na drugo stran ceste

in hodim v tišini.

tako maham

po tem ljubem svetu

dobro vem koga pozdraviti

in kje iti mimo

brez pozdrava

IŽ-lev