Neokrnjeno II.
neokrnjeno se mi približaš
zagrizeš v steklene oči
v možganovino obraza
zariješ robate dlani
in počasi, prav počasi
trgaš z mene delce
otrdele, brezčutne, olesenele
z nohti polnimi prezira
bolečine
nemir duha tlačiš v steklenico
ostrih robov
da nekoč se kot duh
priplazim spet domov
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 11. 06. 2009 ob 10:12
- Prebrano 761 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 204
