včasih kje poči
a požene drugje
kjer ni svinčenih žalosti
le praznina
ki ji je dovolj težkih zvonov
prelitih v topove
včasih se zlomim
kot človek
drevesa nismo
brez korenin
Stoji to, stoji ... Tudi kaj takega se včasih zna dogoditi ... a kaj bi to, z velikim, srcem, Poetesa Irena, ti to zlahka presežeš ... Lepa in pomenljiva je ta tvoja pesem!
Z lepimi pozdravi,
Sašo
Dragi Sašo, kako pobožajo tvoje besede <3
hvala ti!
urednica
Poslano:
07. 02. 2020 ob 10:11
Spremenjeno:
07. 02. 2020 ob 21:45
Krasno,
Samo:
nismo drevesa ...
(?)
to je moja formalistična zatežena reakcija na zaznamovan besedni red, ki v zaključku malo pokvari sicer dobro pesem. Obrneš?
Poslano:
07. 02. 2020 ob 15:47
Spremenjeno:
07. 02. 2020 ob 21:43
včasih se zlomim kot človek ( ki je) brez korenin ... drevesa nismo (brez korenin ali človek, t.j. ljudje)
včasih se zlomim kot človek, drevesa nismo brez korenin
pove enako?
hvala in lp
pi
urednica
Poslano:
07. 02. 2020 ob 21:46
Spremenjeno:
07. 02. 2020 ob 21:47
Aja, pa Res ... Uh, ob ponovnem branju mi je vse jasno:)
Hvala :)
sem pa že spremenila ...
Isto je ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!