Preobteženo
včasih kje poči
a požene drugje
kjer ni svinčenih žalosti
le praznina
ki ji je dovolj težkih zvonov
prelitih v topove
včasih se zlomim
kot človek
drevesa nismo
brez korenin
Stoji to, stoji ... Tudi kaj takega se včasih zna dogoditi ... a kaj bi to, z velikim, srcem, Poetesa Irena, ti to zlahka presežeš ... Lepa in pomenljiva je ta tvoja pesem!
Z lepimi pozdravi,
Sašo
Dragi Sašo, kako pobožajo tvoje besede <3
hvala ti!
Krasno,
Samo:
nismo drevesa ...
(?)
to je moja formalistična zatežena reakcija na zaznamovan besedni red, ki v zaključku malo pokvari sicer dobro pesem. Obrneš?
včasih se zlomim kot človek ( ki je) brez korenin ... drevesa nismo (brez korenin ali človek, t.j. ljudje)
včasih se zlomim kot človek, drevesa nismo brez korenin
pove enako?
hvala in lp
pi
Aja, pa Res ... Uh, ob ponovnem branju mi je vse jasno:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 03. 02. 2020 ob 15:08
- Prebrano 688 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 170.96