Ne lažem, da lažem.

Lažem, da paraliziram bolečino.

Proti njej se borim z letalno

dozo laži, a neuspešno. 

Po boju me napada stranski učinek-

upad borbenosti. 

Z lažmi ukradem meč

resnici, da le-ta ne more

raztrgati materinega srca. 

Naj se lačna resnica hrani 

le z mojim. 

Z lažjo odbijem poglede

lažnega sočustvovanja. 

Da ne gledam, kako 

se plehke duše zdravijo

z resnico drugih. 

Laži so botoks vsevednežev. 

Popolnim scenarijem ne

morejo dodati opombe

svoje modrosti. 

Laži so moje delodajalke. 

Bi kupili brezskrbnost

in holivudski nasmeh po 

ugodni ceni? 

Resnično bi ...

Laži so zakonik

pogovorov v dvoje

in znanstvena fantastika

v prijateljskih avtobiografijah.

Laž je uradna skrbnica

zavisti in ljubosumja. 

Bližnja sorodnica domišljije,

s katero ustvarjam scenarij

svoje življenjske zgodbe. 

Ko ga posnamem, 

ne bo več laž. 

Morda ga dopolni

le drobna lažniva opomba. 

Maja Podgoršek