Znova
takoj ko nad ogljem zažari
črke dnevne abecede razvijejo
svoje zemljevide
za dan ki prihaja
primejo se za lepljive roke
in v majhnih skupinah odidejo
v neprehojeno
vse kar na poti predihajo
se spremeni v semena
ki jih na koncu pozobljejo
črke nočne abecede
skozi razvaljane sanje se
vrnejo novi zvitki
s stezami onkraj grenkobe
v pesem, ki pusti za seboj temo
ja, lepo :)
Ne samo končni optimizem, tudi zgradba pesmi in njeni polni simboli navdušijo!
Lp, Lidija
Irena, hvala za komentar!
Lidija, me veseli, da ti je všeč, hvala za črtici!
Lp, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 01. 02. 2020 ob 11:58
- Prebrano 586 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 116.4
- Število ocen: 7