Nekako s pomladi

mrzel piš
žvižga skozi reže sončnih žarkov
v krošnjah menja melodijo
ptice skuštrane zbežijo
odletijo v zavetje ruševin
veter liže skozi luknje
nekoč okna
leže na tla
kjer trepeta trava
prvič vidi pomlad
v sobi
kjer je nekdo verjel
da ima nekoga
dih je razpršen
okrog ugreznjenih vogalov

 

le tako znano diši
in nekaj mi šepeta
da sem že stala tu
vsa razmršena


zdi se kot včeraj
ko je lomilo tvoje besede

 

za zmeraj ... zmeraj ... raj

pi - irena p.

Komentiranje je zaprto!

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 01. 02. 2020 ob 10:00
  • Prebrano 117 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 118.8
  • Število ocen: 8

Zastavica