Reka bolečine,
ki se čez tvoje lice vali,
pušča sledove,
obuja skrbi.
Nočem priznati,
a našel bom mir,
ko osušim to reko,
pogledam v izvir.
Všeč mi je, kakšna preprosta rešitev je ubesedena v drugi kitici. Pa se je še premalo zavedamo. Super!
Prava ljubezen, pozna pravo tolažbo.
Hvala,Kefir !
Lp, Drago
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!