odvzeta moč
preveč sem iztirila svoj vid
preveč
ko okušala sem dotike tujih besed
počasi leto za letom
sem izgubljala vonj
in sedaj le še na zemljevidu
znam poiskati svoj rodni dom
preveč sem iztirila svoj vid
preveč
da bi zmogla stopiti
čez prednikov prag
v mojem telesu je ostal pečat
bolečina ki ni samo za ene prsi
nihče ga ne izžge
le molitev ga omili
moj
oče naš
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 26. 01. 2020 ob 20:07
- Prebrano 354 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 88.88
- Število ocen: 5
