Iščem besede,
a se le ti mi prikažeš,
beseda ljubezni.
Usmiljena si,
odpuščaš,
a pozabljena med stvarmi
v nakupovalnem vozičku.
Zatočišče
si v urah nemoči,
v trenutkih obupa
med nočjo in dnevom,
ko te imajo polna usta vsi.
Prideš neopazno
kot svetla zrnasta senca,
ki se zlije z jutranjim polmrakom,
poravnaš blazino,
odženeš blazne ptice nepokoja
in preden jim dokončno leže spanec na oči,
slišiš … O, Bog!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!