zakaj
v bel okvir leže tema
in ga pobarva s seboj
ko jaz se svetim v dnevu, noči
da si le tu nekje, z menoj
tudi ko spim in črna leze
okrog teles, ki mirno spe
pronica v poke vse svetlobe
svetilnika - kar sem, to vem
kako
naj tvoja dlan drugače me doseže
v valovih mračnega odklopa od neba
kdo ve
morda izklopljena
iz tega nočnega sveta
izpijava dan drugih rek
tega ne vem
zato svetilničar v meni dela
ne prestane
da najdeš kar poganjaš
da ostane
Ti si Znak. Znam i čiji. Tebe treba čitati poput Pjesme nad pjesmama.
… ti si ena sama pesem, draga Irena; ti znaš ustvarjati in vzdrževati, ker veš zakaj in kako svetilničar v tebi tako vztrajno in neprestano sveti, daje, poganja, združuje, ne prestane, da poganjano ostane …
lp, koni
Hvala za tvoje lepe dotike, draga Koni in upam na kakšno snidenje <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!