Svojo jezo na svet prelagaš 

iz enega kota sobe

v drugega. 

Vedno ti bo v napoto. 

To nisi ti. 

Opekla si se

in rana se celi prekleto počasi. 

Daj si čas. 

Sposobna si mehkobe. 

Sebi je ne privoščiš,

ker te je svet naredil trdo. 

Poslušaj se. 

Senca v kotu tvojega vidnega polja

je začasna. 

Veš, da svetloba, ki jo iščeš, obstaja. 

Uspelo ti bo.

Zrak okoli tebe je težek

in čutiš kako te kočniki  zasrbijo,

vsakič, ko se ti kdo približa. 

Ni vsak sovražnik. 

Pospravi nohte,

zapri oči

in si pusti živeti. 

MV