ZVEN IZ PIŠČALKE

Zven iz piščalke zaveje ko duh,
mrzlega zraka ozarjeni piš,
komaj ga sliši izurjeni sluh,
daleč od svetlih, motečih je hiš.
 
Reke, živali, drevesa pozna,
polju pšenico ukrije lahnó,
poje ga pesem, kot stih iz neba,
morju ga burja prinaša krepkó.
 
Jadra po nebu in vidi ves svet,
skrivnemu govoru lastovk, sinic,
tiho posluša balado, sonet,
štorje od kraljev in tujih kraljic.
 
Jutranji žarek ustvari megló,
kaplja po kapljici z lista drsi,
zven iz piščali, ko kaplje gredó,
gleda najzaljšo in z njo se spoji.
 
Zadnji pogled je rumeni sijaj,
nota v kaplji h gladini teži,
pravo to zanjo je mesto in kraj,
reka je kaplji kot žila za kri.

daris đufarović

Komentiranje je zaprto!

daris đufarović
Napisal/a: daris đufarović

Pesmi

  • 22. 01. 2020 ob 15:52
  • Prebrano 360 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 41.2
  • Število ocen: 3

Zastavica