LaČeN žEp
Listje ga poboža po osivelih kosteh,
ko skuša seči globlje v rokav.
Skozi luknjo v žepu šine iskra,
ki se mu vžge v čelo
in nemočno pljune na tla.
Otrese se zatohlega vonja svojih ust
in skoči na iztirjena rebra svojih črev.
Ko ga luknja v čevlju ugrizne v dimlje,
vrže kosti iz rokava,
čreva pa zlekne čez poscano listje.
Pozabljena iskra obvisi na rebrih,
ko skuša čreva stlačiti v žep.
Po nesreči se ugrizne v želodec
in s čelom zadane ob pljunek.
Gremo dalje. S čevlji naprej.
urednica
Poslano:
24. 01. 2020 ob 15:06
Spremenjeno:
24. 01. 2020 ob 15:06
Pozdravljena, Janja, dobrodošla na pesem.si, lepo, da si se nam pridružila.
Tudi meni je pesem všeč, le malo prevečkrat uporabljaš čreva (poišči kak sinonim ali besedo kdaj izpusti - če se ve že iz konteksta, o čem govoriš),
lp, Ana
Hvala, Ana, za dobrodošlico in za predlagano izboljšavo. Jo bom upoštevala.
Lp, Janja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janja Kavčič
- 20. 01. 2020 ob 19:46
- Prebrano 601 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 33.8
- Število ocen: 2