ko sem še
polna vzdihov,
grem v službo
obuta v tvoje čevlje,
ceste se me ne dotikajo,
slinasti ljudje v daljavi
zrejo v včerajšnji dan,
postavim se na glavo,
čevlji oblikujejo krog
z dvema prstoma
dveh rok,
kdor sliši,
skoraj
otipa
eno
samo
srce.
Na pravem mestu ogledalo,ti bo srce pokazalo! Dobra zamisel,čestitke!
LP in mirno noč
Drago
O, kako lepo, tudi jaz bi imela take čevlje, pomisli bralka, potem pa ustvarjalka reče: vidiš, tako si jih lahko narediš ... čestitke k tej pesmi,
lp, Ana
vesna ...
zmeri znova sm ti zavisten ...
hehe naprimerjanez, tega pa ne verjamem ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!