Danes sem zoprna.
Bezgov vonj me ne doseže.
Sploh pa
imam zamašen nos.
Ne vidim v vaše predale.

Kako le? Z narisanimi očmi?
(Vašemu naraščaju so se pač ponesrečile risbice ...)
Saj bi vam povedala.
Vse.
Pa ne morem,
usta ste si izmislili.
Grapa je, grapa, ne pa usta.
In sem tiho.

Monologe samo pišem.
A kako?
Ja, roke pa imam.
Vaše.

Lidija Brezavšček - kočijaž