Spodrsne ji na robu oblaka
in po spolzki stezi se spusti,
njene veke oplazi ogenj
in pogled ozre pozabljeno,
pade globoko v njegovo naročje
utrujena, željna iskric,
in ogenj se grozeče
dotakne njenega srca.
zdaj gori in trepeta,
ko ognjena roka drsi po njenih stegnih
in ji mehke dežne kaplje vzburjajo telo,
a oblak? temen oblak prekrije sončni žar,
in v tistem usodnem jutru
nočna ptica zatisne oči.
Lijepa pjesma,
čestitke!
Ivan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!