Odhajal sem,

odhajal s sveta,

s službe,

s pisarne,

s stola pred pisalno mizo,

papirji so le nemo gledali,

namizna svetilka je polglasno utripala,

predali pa plesali tango, limbo, valček,

ta nori valček,

ko moraš pustiti vse,

oditi v neznane kraje,

kjer nekaj drugega je od vsega,

šel sem v tej smeri,

upošteval smerokaze,

rumene table,

semaforje,

predpise v moji glavi,

ropot in krohot,

pesem in vriskanje,

veselje in sreča,

moje pričakovanje,

nepričakovano,

nisem pričakoval tega presenečenja,

prijetnega,

ko sem za trenutek zamižal,

v ozadju pa ljudje,

sveti ljudje,

slavni ljudje,

meni ljubi,

meni neljubo odtujeni,

vriskali so mi v pozdrav,

zakaj gledal sem na koledar pod hladnim samostrelom,

pod hladnimi pogledi,

ki so anemično rjoveli mi v pozdrav,

Vse najboljše!

pogledi,

a kaj vse to pomeni,

k meni hčera je stopila,

me na brado poljubila,

v objem se moj privila,

recitirala ljubezen,

jaz pa sem zagledal vnuka,

kako se krog mene suka,

pride mi ter me objame,

položaj, ki prizadane,

a na koncu moja žena,

ki prevečkrat je tepena,

nič ne dela,

skoz’ je lena,

izročila mi darilo,

ženšče me je poljubilo,

poljubilo kot nikoli,

najbrž proti svoji volji,

v roke sem prejel darilo,

milo se mi je storilo,

rdeč in pisan celofan,

troje pentlic pisanih,

pod ovojem pa b’la knjiga,

najbrž sem jo uporabil,

jo prebral,

a’l vsaj prelistal,

zanimiva je bila,

sem jo odprl,

prej,

ko sem raztrgal celofan naslade,

tisti trakec ves zlagan,

knjiga je prišla na dan,

lepa knjiga z naslovom,

z nazivom protislovnim,

s platnicami v omaki,

in s pisavo prek ograje,

ves vesel sem vzel to knjigo,

jo prebral,

potem prelistal,

jo na koncu še odprl,

cele zgodbe se nažrl,

zanimiva zgodba v knjigi,

satanistična romanca,

groza tam na Tenerifih,

in ljubezen med drižino,

ki se seli v divjino,

a na koncu vsi k meni,

zopet so se zarežali,

Ti je všeč darilo v knjigi?

nisem rekel: Ne, ni všeč....

nisem rekel, da je dobra,

saj bila je samo knjiga,

avtorska in naslovljena,

po nazivih,

po kazalih,

v giljotinah in na tnalih,

a na koncu knjigo sem prebral v celoti,

se zasmejal laični pomoti,

me motorika je zavrnila,

se od mene stran obrnila,

knjiga je bila le prazen blok,

ki v papirnici ga kupi lahko vsak otrok,

bele so bile platnice,

listi beli,

črt ni b’lo,

vse sem videl bolj slabo,

v temi knjigo nesel sem v srce,

sem pozabil,

da me grize in me žre,

da življenje moje prek’ svetosti gre.

mladi umetnik