ko ga je utrujenost pahnila v rahli sen
si zaznavajoč toploto spečega telesa
prihuljeno zlezla k njemu
sleherno noč je čakal nate
da bi te oživila toplota njegove sape
pozdravila si ga
z razcepljenim jezikom svojih kačjih ust
ugriz ga je zaskelel
in v polsnu je trznil
slastna strupena slina
se je prelila vanj
žgala je in razžirala meso
zaustavila dih
iz izpraznjenega
pogleda so zasikale strupenjače
vse je bilo odlično načrtovano
belo svilo krste so okrasili
s šopki volčje češnje in črnega zobnika
iz vencev so dehteli
opojni cvetovi kristavca
žalostni sprevod pa se je
pod težo razviharjenega neba
opotekal skozi moreče sanje