Selitev

Kako lep, mehak in brezskrben je svet.

V hiši domači kot topel objem,

greje me misel, da mnogo še let,

želim ostati prav točno kjer sem.

 

Nevihta me udari, vrže me v zrak,

vse misli prej tople gredo za oblak.

Hiša domača, ti moje zavetje,

kjer sonce ne sveti, vzklije ne cvetje.

 

Kako ste me mogli samo pustiti,

v svet pred katerim ste me varovali?

Kako mu zbežati, kam se mu skriti?

Vsi so prijatelji tujci postali.

Bor

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 01. 2020 ob 13:21
Spremenjeno:
18. 01. 2020 ob 13:22

Pozdravljen, Bor, lepo, da si se nam pridružil na pesem.si. Vidim, da ti je bližja poezija v rimanih verzih. Včasih je težko najti ustrezen ritem (enakomerno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih zlogov, pa tudi dolžino verzov), kajne.

Lp, Ana

Zastavica

Bor

Bor

Poslano:
20. 01. 2020 ob 23:27

Zdravo! Hvala za lep sprejem, zelo fajn stran. Kar se tiče ritma in verzov mi pa tovrsten način zelo ustreza in mi ni preveč težko, sem precej navajen razmišljati v laškem enajstercu :D

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Bor
Napisal/a: Bor

Pesmi

  • 14. 01. 2020 ob 21:58
  • Prebrano 458 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 35.9
  • Število ocen: 2

Zastavica