Čas / Prisojna ulica.

drevesa ob tisti mestni ulici

 

pod njimi

 

še vedno ležijo

 

naramnice modrice akne

 

in glas ki sem ga slišala jokati 

 

in potem sem ga želela potolažiti

 

in potem sem dvignila roko

 

nekako tako kot da vem odgovor

 

in potem sem ugotovila

 

da stojim sama na ulici

 

glas ki sem ga slišala jokati 

 

v cvetni list

 

življenja

 

mrtvega

 

pa po tem in drugje

 

vidim v prelomu srca

 

kot luknja v piščali je

 

Sol

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 01. 2020 ob 12:07

Pesem, v kateri se oglaša drugi, ki je najbrž notranji ... in tolaži,

čestitke,

Ana

Zastavica

Sol

Sol

Poslano:
18. 01. 2020 ob 22:09

Ana, hvala vam.

Lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Sol
Napisal/a: Sol

Pesmi

  • 14. 01. 2020 ob 19:29
  • Prebrano 260 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 43.74
  • Število ocen: 2

Zastavica