Rekel si

Rekel si, da

ukradel boš luno z neba. 

Ob polnoči me še vedno nosi. 

 

Rekel si, da s 

ferarijem me boš

odpeljal do svojega srca. 

A so bile zavore močnejše. 

 

Rekel si, da izbrisal

boš z neba zvezdo

z njenim imenom.

Še vedno mi slepi oči. 

 

Pustil si mi svojo srajco.

Na ovratniku odtis 

njenega poljuba.

V raztrganem žepu

svoje obljube. 

 

Nekje daleč stran

z njo dirkaš po 

predorih ljubezni. 

Do najine mavrice

pa nisi imel dovolj goriva. 

 

Na kapljicah bencina

sem zanetila ogenj. 

In naju ubiila. 

Ni ti treba prinesti

žalnega venca.

magdalena98

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 01. 2020 ob 12:04

Všeč mi je, le mavrico bi zamenjala s čim bolj polnopomenskim;

Do najine mavrice

Premisli,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

magdalena98
Napisal/a: magdalena98

Pesmi

  • 14. 01. 2020 ob 16:08
  • Prebrano 51 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica