Kot jutranja zarja
prihajaš v moj odmev.
Z obrisom kazalca
jedkaš to nago telo.

Vihaš ljubke nosnice,
arabeska mojih širjav.
Odpiraš šampanjec,
željna velikih besed.

Nočni metulj si, ki
padaš k mojim nogam.
Z izrazom lahkote
pobijaš težke laži.

Kliješ tegobno nemoč,
drget nebeških višav.
Zapiram strahove,
jaz, duševni tiran.

Damjan Perme - Vens